Preprodaja dematerializiranih iger: zakaj bi na tem zaslužili tudi založniki

Založniki se preprodaje bojijo, kot so se nekoč bali piratstva: v njej vidijo izgubljeni dobiček. Ta strah ob podrobnejšem pregledu ne zdrži, urejen trg digitalne rabljene opreme bi koristil tudi njihovim interesom. Poglejmo, zakaj.

1. Razširitev baze igralcev

Vsi si ne morejo privoščiti nakupa vsake igre po polni ceni. Rabljena igra tistim z manj denarja omogoči, da odkrijejo naslov, ki bi ga sicer spregledali. Igralec, ki ga navduši prvi del serije, pa je bodoči kupec, tokrat po polni ceni, drugega dela. Nihče ne kupi nadaljevanja zgodbe, ki je ni začel: trg rabljenih iger tako hrani prihodnjo prodajo novih iger.

2. Prihodek pri vsaki nadaljnji prodaji

To je bistvena razlika v primerjavi s fizično rabljeno opremo. Danes, ko igralec proda disk, založnik ne dobi ničesar, vse gre preprodajalcu. V sistemu prenosljive digitalne licence lahko zakon predvidi, da založniku pri vsaki nadaljnji prodaji pripada provizija. Preprodaja tako ne bi bila več izguba, temveč bi postala vir stalnih prihodkov.

3. Nadzorovan trg

V nasprotju s fizično rabljeno opremo, ki je ni mogoče nadzorovati, je urejen digitalni trg reguliran: sledljivost licenc, cenovna pravila, morebitne zgornje meje. Založnik tako ohrani nadzor nad svojim ekosistemom, namesto da bi ga le prenašal.

4. Ponovna vzpostavitev zaupanja

Vsaka ugasnitev strežnika, vsaka igra, ki postane neigrljiva, vsaka zavrnjena preprodaja dodatno načne zaupanje igralcev. Ponuditi resnično, pregledno in pravično pravico do preprodaje pomeni odgovoriti na globoko pričakovanje in spremeniti vir jeze v poslovni argument.

Vprašanje ni, ali bodo te pravice prišle, temveč kdaj. Bolje je, da industrija ta trg zgradi v svojo korist, kot da bi ji bil pozneje vsiljen v slabših razmerah.

Predlagani okvir je podrobneje predstavljen v naši predlogu zakona za pravično preprodajo.