Stop Destroying Videogames: odgovor Evropske komisije in zakaj se boj nadaljuje

To je bil eden najbolj pričakovanih dogodkov za skupnost igralcev. 16. junija 2026 je Evropska komisija podala uradni odgovor na evropsko državljansko pobudo (EDP) »Stop Destroying Videogames«. Razsodba: za zdaj ni nove zakonodaje. Analiza, in zakaj to ni konec zgodbe.

Povzetek dejstev

Pobuda, ki je nastala po tem, ko je Ubisoft leta 2024 zaprl igro The Crew, je zahtevala, da morajo založniki svoje igre ohraniti v igrljivem stanju tudi po prenehanju komercialne podpore (način brez povezave, skupnostni strežniki itd.). Pobudo je med drugim vodil Ross Scott, in dosegla je vse zahtevane pragove:

• vložena pri Komisiji 26. januarja 2026;
• 1.294.188 preverjenih podpisov (približno 1,3 milijona);
• prag dosežen v 24 državah članicah.

Veljavna EDP zavezuje Komisijo, da odgovori, ne pa tudi, da zakonsko uredi zadevo.

Kaj je odgovorila Komisija

V svojem odgovoru z dne 16. junija 2026 Komisija navaja, da za zdaj ne more predlagati zakonske obveznosti ohranjanja iger igrljivih po prenehanju njihovega komercialnega trženja. Njen glavni argument so pravice intelektualne lastnine založnikov. Vseeno pa poudarja, da evropsko potrošniško pravo igralcem že zagotavlja pomembna jamstva.

Namesto zakona se Komisija zavezuje, da bo:

• do konca leta 2026 sprožila dialog z industrijo in predstavniki potrošnikov za oblikovanje prostovoljnega kodeksa ravnanja glede upravljanja »konca življenjske dobe« iger;
• sodelovala z združenji in organi, da bi bolje seznanila potrošnike z obstoječimi pravicami.

Naša analiza: pričakovan odgovor, pravi vzvod pa je drugje

Ta odgovor ni nikakršno presenečenje. Neposreden napad na problem, z zahtevo po novem in posebnem zakonu, bi pomenil trk s področjem, ki je za založnike najugodnejše: s področjem avtorskih pravic. »Prostovoljni kodeks ravnanja« brez prisile ima vse možnosti, da ostane mrtva črka na papirju, kar je zgodovina prostovoljnih zavez industrije že pokazala.

Vendar boj ni izgubljen; treba je le pravilno usmeriti prizadevanja. Pravi vzvod ni ustvarjanje novih pravic, temveč uveljavljanje tistih, ki že obstajajo:

• Direktiva (EU) 2019/770 (o digitalni vsebini) in pravo o nedovoljenih pogodbenih pogojih že omogočata izpodbijanje praks, kot sta diskrecijska odpoved ali enostranska sprememba.
• RGPD in DSA, zasnovana za disciplinirano ravnanje digitalnih velikanov, vsebujeta zahteve, ki jih je mogoče prenesti na zlorabe v videoigrah (preglednost, privolitev, poštene vmesnike).
• Predvsem pa prihodnji Digital Fairness Act, ki je še v pripravi, cilja prav na dark patterns, naročniške pasti in manipulativne oblikovalske prijeme. Prav tam imajo zahteve igralcev največ možnosti, da bodo uslišane, in prav zdaj, medtem ko se to besedilo piše, je treba vplivati nanj.

Peticija, ki jo podpišemo in nato pozabimo, nima nobene teže. Pomembna je stalna mobilizacija: ustvarjati odmev, mobilizirati ustvarjalce vsebin in zahtevati uveljavitev zakonov, ki že obstajajo. Prav zdaj se odloča o zakonu jutrišnjega dne.

Viri: Evropska komisija, odgovor na EDP (16. junij 2026) · Uradna stran pobude.

Uradni viri

• Evropska komisija, odgovor na EDP »Stop Destroying Videogames«